Odnos

Ko sem “jaz” res “jaz”, takrat sem svoboden.

K čemu sem poklican? Kje bom lahko v polnosti jaz?

Kdaj sem v dobrem odnosu? Ko sem lahko “jaz res jaz” tudi v odnosu z drugim. Kdor občuti odnos kot omejitev sebe, svobode, kot prisilo, kot kletko, v tem odnosu v resnici ni popolnoma prisoten. Včasih želimo na vsak način nek odnos – npr. če nam je kdo všeč. Ali lahko odnos zahtevamo? Ali lahko nekdo zahteva nas, da smo v odnosu? Kaj pa od Boga, ali lahko zahtevamo, da nam priskrbi “točno tisto” osebo?

Bog nam je dal zapoved, da se ljubimo med seboj. Odnosi so naša glavna naloga – poleg tega, da ljubimo sebe. Če to pričakuje od nas, je to naša naloga, ne njegova.

Zakaj se mnogi ljudje odpovemo nečemu, kar nam veliko pomeni, da smo lahko v zvezi, v nekem pomembnem odnosu? Zakaj smo pripravljeni zapustiti svoje družine, svoje domače kraje, svoje službe, svoje nekdanje sanje, da smo lahko z nekom?

Nek ljubezenski odnos se lahko začne zelo lepo in z željo z obeh strani. Toda kaj če potem postane kletka? Kaj če se nam zdi pretežek? Prva rešitev, ki marsikomu pade na pamet, je oditi – osvoboditi se. Marsikdo pa bi rad odšel, ampak se boji posledic.

Kaj pa Božja zapoved: ljubite se med seboj? Ali jo s tem kršim, če pustim drugega? (Božje zapovedi nas najbolj motijo takrat, ko se jim upiramo). Ali ljubiti drugega lahko pomeni tudi pustiti ga? Morda je naše srce ali srce tistega, ki ga ljubimo, pretrdo, da bi to zapoved zares upoštevali. Lahko je rešitev v tem, da prosimo Boga, naj spremeni naše srce. “Če zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src” (po Psalmu 95, 7-8). Vprašati pa se moramo, zakaj smo kdaj pobegnili iz nekega odnosa. Kaj nas je ustavljalo, da nismo zmogli ljubiti ali biti ljubljeni? Kdaj smo spet pripravljeni na odnos?

Koliko zvez ima lahko nekdo, da bo živel po Božji zapovedi “ljubite se”? Jezus nas želi osvoboditi naše neurejenosti v odnosih, ki nam povzroča bolečine. “Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti” (Gal 5,1). Sužnost so slabosti in rane, ki se jih ne moremo osvoboditi. Ponavljanje zvez je lahko novo in novo padanje v sužnost, v razočaranje, v strah. Možnost izbire je tudi možnost padanja – kako naj vemo, kaj je za nas dobra izbira?

Oseba, ki se ji želim darovati – in se je ona pripravljena darovati meni.

Dobra izbira ni nekdo, ki enkrat trdi, da me ljubi, in drugič ne ve, če bi bil z mano.

Dobra izbira ni nekdo, ki je v odnosu vedno glavni in ki se ga mora bolj upoštevati.

Kdo je pa zate dobra izbira? Kakšna izbira za drugega želiš biti ti, kaj prinašaš?