Ustvarjanje plakata

Na sredino lista napišemo SAMOPODOBA. Vprašanje ob plakatu je »Kaj je samopodoba?«. Dijaki zapisujejo vse možne ideje ob tem pojmi – poteka dejavnost možganske nevihte oz. »brainstorming«. Udeleženci lahko prihajajo drug za drugim (v krogu) ali pa mešano, na razpolago imajo 3 minute. Ob koncu skupaj preberemo, kaj je napisano, in se ob tem pogovorimo. Komentiramo, če so kakšni vidiki posebej poudarjeni oz. se ponavljajo. Mladi lahko ustno tudi pokomentirajo, ali ob tem pojmu morda pri sebi občutijo pozitiven/negativen prizvok, lahko pa je pojem zanje nevtralen.

»Samopodoba je splet pojmov, predstav, sodb, prepričanj o sebi, kot jih vidi oz. zaznava jaz.« (Musek v Marentič Požarnik 2003, str. 206) Pojmi in predstave o sebi, pa tudi sodbe in prepričanja, ki so izrazito subjektivne (osebno zaznamovane), nekomu predstavljajo lastno sliko sebe. Samopodoba je neločljiva s posameznikom, to je podoba, ki je vezana na osebo in lahko nastane le znotraj osebe.

Se vam zdi pomembno, da ima neka oseba pozitivno samopodobo? Samopodoba je povezana s samozavestjo. Kako lahko samopodoba in samozavest pripomoreta h kvalitetnejšemu vsakodnevnemu življenju? Kako pa pridemo do pozitivne samopodobe? Ugotovili smo, da si samopodobo ustvarimo sami – da nam je ne more nihče dati oz. je ne more »naložiti« v nas.

Zakaj si vsi ne ustvarimo čudovite samopodobe in uživamo v samozavesti? 

Govorimo o pozitivni samopodobi, ki je super, ampak še pomembneje je, da samopodoba temelji na tem, kar je res. Z lažmi si ne moremo dosti pomagati, ker globoko v sebi vemo, da so laži. Ne pomaga torej, da si o sebi mislimo in verjamemo samo najboljše in da zanikamo, kar je slabo, ampak da lahko popolnoma sprejmemo resnico o samem sebi.

To daje največjo samozavest. Za dobro počutje v svoji koži torej ni treba zares spreminjati sebe (svoje osebnosti), ampak se sprejeti. Ko sprejmem tudi svoje slabosti, sem močnejši.