Vzdržnost/čistost, spolnost kot del življenja vsakega

O vzdržnosti govorimo takrat, ko se neka oseba zavestno odloči, da ne bo imela spolnih odnosov. To je lahko začasno ali trajno, poznamo oblike zavezanosti (posvečene osebe).

Čistost ima tudi duhovno dimenzijo (čistost je stvar duše), ko svoje spolno vedenje prilagajamo največjemu dobremu zase in za izbrano osebo (vstop v zakon, zvestoba in nesebičnost, kar vključuje tudi sprejemanje (ne)plodnosti, medsebojno upoštevanje).

Vsak človek ima naraven spolni nagon, tako da je želja po spolnosti nekaj čisto običajnega in se lahko o tem skupaj pogovarjamo, saj se s tem ne soočate samo nekateri mladi. Oseba lahko živi precej bolj pomirjeno, če razume, kaj je namen njegove spolnosti in kako jo lahko upošteva v vsakdanjosti. Spolnost nas krepi v zavedanju, da smo moški, ženske. Ali torej vem, kako živeti kot moški, kot ženska? Iščem svojo pot v polnosti tega, kar sem. Ali gojim iskrene in pristne odnose? Spolnost mi kaže, da je lepota odnosa v podarjanju.

Kako globoko dojemam svet okrog sebe in odnose? So ljudje zgolj okolica ali jih spustim blizu, jih razumem, spoštujem, dojemam kot pomembne? Kako bom lahko z nekom “eno”?

Se zmorem odpovedovati željam, ki vzpostavijo oblast nad drugimi osebami? Kaj želim od drugih in zakaj? Zavedanje, da ne morem imeti vsega, me brani pred mislijo na zlorabe.