Zasvojenost s pornografijo, kot nekemična zasvojenost.

Zasvojenost? – pornografija uradno spada pod kompulzivne motnje (ICD 11), jo pa veliko psihiatrov obravnava, kot ostale nekemične zasvojenosti (mislim, da trenutno po psihiatričnem zborniku še ne, ampak med kompulzivno obsesivne motnje . Zasvojenost se preverja s tem v kakšni meri vplivajo na naše bistvene odnose in na to kako dobro še upravljamo z odgovornostmi, ki jih imamo. Če začnejo bistvena področja življenja propadati, obstaja sum tudi na zasvojeno vedenje. Poleg tega je preprosta metoda to, da poskusimo samo z lastno odločitvijo (voljo) prekiniti z nekim obnašanjem. Če nam uspe za 90 dni, se običajno sum na zasvojenost ovrže.
Kakšna mera pornografije je še OK? Nobena. Vsaka podoba se vtisne v možgane in vpliva na naše dojemanje spolnosti, ki ga s tem popači.
Če bi želel prijatelj pomoč na tem področju – kje jo lahko dobi? – v Sloveniji se z nekemičnimi zasvojenostmi ukvarja nekaj ambulant (znan je Miha Kramli iz Nove Gorice), pedopsihiatri in psihiatri imajo osebe z nekemičnimi zasvojenostmi znotraj odprtih in zaprtih oddelkov, v največji meri pa se s semi problemi ukvarjajo terapevti in organizacije (nekatere od njih ste tudi sami spoznali – Logout, Safe.si, Inštitut Integrum)
Kaj pri posameznikih poveča možnost, da začnejo gledati pornografijo? – stiska, navada, rana iz preteklosti, občutek osamljenosti …
Kaj potem zmanjša možnost, da bi nekdo začel s tem? – predvsem občutek pripadnosti in povezanosti z družino/fantom/punco/prijatelji. Tudi zdrave navade in zavedanje lastnih šibkosti.
Kako lahko pornografija vpliva na seksualno vedenje tistih, ki jo gledajo? – najhujša oblika je erektilna disfunkcija, ko moški ne zmore več doživeti erekcije pri spolnem odnosu z realno žensko, sicer pa nerealna pričakovanja vedno vodijo v nezadovoljstvo v realni spolnosti

(dodatna, malo bolj strokovna razlaga za bolj “zdravstveno usmerjene” V ICD-11, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), nezdravo konzumiranje pornografije ni posebej opredeljeno kot samostojna diagnoza, temveč je obravnavano v okviru kompulzivne motnje spolnega vedenja (Compulsive Sexual Behaviour Disorder, koda 6C72), ki je uvrščena med motnje impulznega nadzora (impulse control disorders), ne pa med zasvojenosti ali kompulzivne motnje v smislu obsesivno-kompulzivne motnje (OCD).
Definicija kompulzivne motnje spolnega vedenja (CSBD) v ICD-11:
CSBD je opredeljena kot “vztrajen vzorec nezmožnosti nadzora intenzivnih, ponavljajočih se spolnih impulzov ali nagonov, ki vodijo v ponavljajoče se spolno vedenje.” Simptomi vključujejo:
Ponavljajoče se spolne dejavnosti, ki postanejo osrednji fokus posameznikovega življenja, pri čemer zanemarja zdravje, osebno nego ali druge interese, dejavnosti in odgovornosti.
Številni neuspešni poskusi zmanjšanja ponavljajočega se spolnega vedenja.
Nadaljevanje ponavljajočega se spolnega vedenja kljub negativnim posledicam ali majhnemu zadovoljstvu, ki ga prinaša.
Vzorec se mora manifestirati vsaj šest mesecev in povzročati znatno stisko ali okvaro na osebnem, družinskem, socialnem, izobraževalnem ali poklicnem področju.
Pornografija v kontekstu CSBD: ICD-11 izrecno omenja, da lahko kompulzivno vedenje vključuje uporabo pornografije, poleg drugih vedenj, kot so masturbacija, kibernetski seks, telefonski seks ali druge oblike ponavljajočega se spolnega vedenja. Vendar ICD-11 ne definira “zasvojenosti s pornografijo” kot ločene diagnoze. Namesto tega se problematična uporaba pornografije obravnava kot možna manifestacija CSBD, če izpolnjuje zgoraj navedene kriterije.)