Konec nekaznovanosti: družbena omrežja prvič odgovarjajo za škodo
Ali prihaja konec nekaznovanosti družbenih omrežij?
V zadnjih dneh smo priča nečemu, kar se je še nedavno zdelo skoraj nemogoče: tehnološki velikani prvič resno odgovarjajo za škodo, ki jo povzročajo otrokom.
Podjetji Meta in YouTube sta bili v dveh ločenih primerih spoznani za odgovorni – enkrat zaradi zasvojljivosti svojih produktov, drugič zaradi pomanjkljive zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem. V enem primeru je bila tožnici dosojena odškodnina 6 milijonov dolarjev, v drugem pa kar 375 milijonov dolarjev.
Gre za prelom, ki lahko zaznamuje novo obdobje.
Ko se nedolžnost sreča z realnostjo interneta
Predstavljajte si 12-letno deklico, ki si odpre račun na Instagramu. Njeni nameni so preprosti: stik s prijatelji, deljenje fotografij, občutek pripadnosti.
Toda zelo hitro se realnost spremeni. Neznani odrasli moški jo začne nagovarjati k pošiljanju golih fotografij. Drugi jo želi spoznati v živo. Nato še eden. In še eden. To ni izmišljena zgodba, temveč rezultat preiskave, ki jo je vodil tožilec Raúl Torrez. Uporabili so lažen profil deklice – in dobili vpogled v to, kar številni otroci v resnici doživljajo vsak dan.
Kaj so pokazali dokazi?
Preiskava je razkrila zaskrbljujoča dejstva. Interni podatki podjetja Meta naj bi kazali, da je bilo na njihovih platformah vsakodnevno izkoriščanih več kot 100.000 otrok. V okviru preiskave so bili aretirani odrasli moški, ki so želeli vzpostaviti stik z navidezno “deklico”.
Še bolj problematično pa je, da so bila podjetja na te nevarnosti večkrat opozorjena – a niso ustrezno ukrepala. Po pričanjih so celo lastni zaposleni opozarjali na tveganja, vendar brez pravega odziva vodstva.
Zakaj je ta zmaga drugačna?
Desetletja so se tehnološka podjetja uspešno sklicevala na 230. člen Zakona (Communications Decency Act), ki jim je v praksi omogočal skoraj popolno pravno zaščito.
Tožilec Torrez se je odločil vložiti tožbo proti podjetju Meta. Tožba je trdila, da Meta ni uvedla zaščitnih ukrepov, ki bi lahko omejili spolno izkoriščanje otrok, ter da je uporabnike zavajala glede varnosti svojih platform.
Zdaj pa se je ta tožba zaključila z resnično zgodovinsko zmago: porota je Meto spoznala za odgovorno po vseh točkah in podjetju naložila plačilo 375 milijonov dolarjev odškodnine.
Prvič je bilo odločeno, da podjetja nosijo odgovornost. To je precedens, ki lahko odpre vrata številnim podobnim postopkom.
Širši val sprememb
V ZDA trenutno poteka več velikih tožb proti podjetjem, kot so TikTok, Snapchat in Alphabet, kjer tožniki trdijo, da so bila družbena omrežja namenoma oblikovana tako, da povzročajo zasvojenost pri mladih – kljub zavedanju o škodljivih posledicah za duševno zdravje. Gre za vprašanje, ki presega posamezne primere: kakšno odgovornost imajo platforme, ki oblikujejo vsakdan milijonov otrok?
Te odločitve še ne pomenijo končne zmage. Podjetja že napovedujejo pritožbe, pravni postopki se bodo nadaljevali. A kljub temu je nekaj jasno: razumevanje odgovornosti se spreminja. Če so bila družbena omrežja še včeraj skoraj nedotakljiva, danes prvič resno stopajo pred sodišče.
Tudi v Sloveniji si prizadevamo za konkretne spremembe na tem področju s Pobudo za varno in zdravo uporabo digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, ki je v enem mesecu zbrala že več kot 1200 podpisov. Vabimo vse, ki pobudo podpirate, da jo podpišete.
Članek pripravila: Neža Rutar