Nova raziskava: sedem od desetih evropskih otrok že uporablja umetno inteligenco

Otroci po vsej Evropi že uporabljajo generativno umetno inteligenco v svojem vsakdanjem življenju – od domačih nalog in iskanja informacij do družbenih omrežij, iger in ustvarjalnih aplikacij. Poročilo mreže EU Kids Online prinaša prve obsežne primerjalne dokaze o tem, kako otroci po Evropi dostopajo do generativne umetne inteligence (GenAI), kako jo uporabljajo in kako jo razumejo. Poročilo izpostavlja tako nastajajoče priložnosti kot tudi vse večje skrbi glede varnosti in pravic otrok.

Poročilo preučuje uporabo GenAI med otroki, starimi od 9 do 16 let, v 20 evropskih državah, med drugim v Nemčiji, na Irskem, v Italiji, na Poljskem, Portugalskem, v Španiji, Švici in Združenem kraljestvu. Raziskava združuje anketne odgovore več kot 25.000 otrok iz 17 držav ter kvalitativne intervjuje z 244 mladimi, starimi od 13 do 17 let, v 15 državah. Poročilo je bilo objavljeno ob Dnevu varnega interneta 2026 (10. februar 2026) in prikazuje, kako so orodja umetne inteligence vse bolj vključena v digitalno življenje otrok.

Ugotovitve kažejo, da približno sedem od desetih evropskih otrok poroča, da uporablja neko obliko generativne umetne inteligence. Vendar otroci pogosto ne sprejmejo zavestne odločitve za uporabo umetne inteligence. Namesto tega je GenAI vse pogosteje neposredno integrirana v platforme, ki jih že uporabljajo, kot so iskalniki, sporočilne storitve in družbena omrežja. Kot je pojasnil najstnik iz Srbije:

»Mislim, da sem umetno inteligenco prvič uporabil na Snapchatu, ker mi sploh ni bilo treba namestiti posebne aplikacije – že je bila tam. Bilo je nekako čudno. Ne vem, komu pišem. Nekdo odgovarja … vsi so imeli posodobitev aplikacije.«

V različnih državah otroci GenAI večinoma uporabljajo za praktične in izobraževalne namene. Cenijo predvsem to, da jim prihrani čas, pomaga pri domačih nalogah in razloži zapletene pojme.

»Prihrani veliko časa – tako pri šolskem delu kot pri drugih stvareh,« je povedal 14-letni udeleženec raziskave iz Portugalske.

Generativno umetno inteligenco uporabljajo tudi za krajšanje časa ali iz radovednosti, medtem ko so bolj ustvarjalne in sodelovalne oblike uporabe še vedno redkejše.

Starost močno vpliva na uporabo. Medtem ko veliko mlajših otrok poroča o majhni ali nikakršni uporabi GenAI, se uporaba v času adolescence izrazito poveča. Opazne so tudi razlike, povezane s socialno-ekonomskim statusom: otroci iz bolj privilegiranih okolij pogosteje uporabljajo GenAI in jo uporabljajo na več različnih načinov, kar nakazuje nastanek nove »AI-vrzeli«. Razlike med spoloma so majhne.

Odnos otrok do generativne umetne inteligence je pogosto ambivalenten. Nekateri izražajo skrbi glede netočnih ali zavajajočih odgovorov, prevelike odvisnosti od umetne inteligence ali izgube lastnih sposobnosti razmišljanja in samozavesti. Glede zaupanja nekateri otroci informacije, ki jih ustvari umetna inteligenca, dojemajo kot bolj zanesljive od drugih spletnih virov, ker so hitre in prilagojene uporabniku. Po drugi strani pa digitalno bolj vešči otroci opisujejo, da odgovore umetne inteligence preverjajo z drugimi viri in se zavedajo njenih omejitev.

Manjša, vendar pomembna skupina otrok opisuje tudi uporabo klepetalnih robotov za družbo ali nasvete, zlasti v trenutkih dolgčasa ali osamljenosti. Čeprav generativna umetna inteligenca za večino otrok še ni glavni vir čustvene podpore, takšne uporabe odpirajo pomembna vprašanja glede dobrega počutja, zaupanja in odgovornosti.

Na splošno ugotovitve poudarjajo potrebo po nujnem in usklajenem ukrepanju, saj generativna umetna inteligenca postaja rutinski del digitalnega okolja otrok. Poročilo poziva oblikovalce politik, naj zagotovijo učinkovito izvajanje obstoječih regulativnih okvirov, vključno z GDPR in Aktom EU o umetni inteligenci, pri čemer naj bo posebna pozornost namenjena pravicam otrok, njihovi varnosti in sodelovanju. Industrijo poziva, naj že v osnovi oblikuje starosti primerna in zasebnost spoštujoča orodja umetne inteligence, ter poudarja pomembno vlogo šole in družine pri podpori kritični in odgovorni uporabi generativne umetne inteligence med otroki.

Soavtorica poročila dr. Mariya Stoilova z Oddelka za medije in komunikacije na LSE je povedala:

»Otroci se z umetno inteligenco ne bodo srečali šele v prihodnosti – z njo odraščajo že danes. Do umetne inteligence pristopajo radovedno in pragmatično. Ne želijo prepovedi, temveč smernice, znanja in zaščitne mehanizme, ki jim omogočajo koristi brez izpostavljanja tveganjem.«

Profesorica Sonia Livingstone, prav tako z Oddelka za medije in komunikacije na LSE, direktorica centra Digital Futures for Children in ustanoviteljica mreže EU Kids Online, je dodala:

»Generativna umetna inteligenca že preoblikuje vsakdanje življenje otrok – vendar ne enako za vse. Brez nujnega ukrepanja, ki temelji na dokazih, obstaja tveganje, da bo umetna inteligenca poglobila obstoječe neenakosti, namesto da bi razširila priložnosti otrok.«

Objavljeno kot sporočilo za javnost LSE.