Glede na rezultate nove raziskave v Veliki Britaniji bi skoraj polovica mladih raje živela v svetu, kjer internet sploh ne obstaja. V času, ko so pametni telefoni in družbena omrežja vseprisotni, se vse več mladih, ki so odrasli z njimi, obrača proti digitalnemu svetu. Njihove zgodbe razkrivajo temno plat odraščanja v digitalnem okolju – od izpostavljenosti nasilni in spolno eksplicitni vsebini do psiholoških težav, povezanih s primerjanjem in spletno odvisnostjo.
Kaj je pokazala raziskava?
Raziskava razkriva, da se skoraj 70 % mladih, starih med 16 in 21 let, po preživljanju časa na družbenih omrežjih slabše počuti. Polovica (50 %) bi podprla uvedbo »digitalne policijske ure«, ki bi omejila dostop do določenih aplikacij in spletnih mest po 22. uri, medtem ko jih je 46 % izjavilo, da bi si želeli odraščati v svetu brez interneta.
Četrtina anketirancev je priznala, da na družbenih omrežjih preživi štiri ure ali več dnevno, 42 % pa jih je priznalo, da svojim staršem lažejo glede tega, kaj počnejo na spletu. 42 % mladih je lagalo o svoji starosti, 40 % pa jih ima tako imenovan »lažni« ali nadomestni račun. 27 % mladih je priznalo, da so se na spletu pretvarjali, da so povsem druga oseba. Da so svojo lokacijo delili s popolnimi neznanci, je priznalo 27 % mladih.
V isti raziskavi je tri četrtine anketirancev povedalo, da so zaradi pandemije preživeli več časa na spletu, 68 % pa jih je menilo, da je ta čas negativno vplival na njihovo duševno zdravje.
Rezultati so bili objavljeni kmalu po tem, ko je britanski minister za tehnologijo Peter Kyle namignil, da vlada razmišlja o uvedbi zakonsko določenih časovnih omejitev za uporabo določenih aplikacij, kot sta TikTok in Instagram. Raziskavo je izvedel Britanski inštitut za standardizacijo (British Standards Institution), sodelovalo pa je 1.293 mladih.
Izkušnje mladih
Nekaj predstavnikov generacije Z (rojeni med letoma 1997 in 2012) je za The Guardian pojasnilo, zakaj nameravajo v prihodnosti svojim otrokom postaviti omejitve pri uporabi pametnih telefonov in družbenih omrežij.
Sophie, danes 18-letna študentka, je bila že pri 12 letih izpostavljena šokantnim vsebinam – sošolci so ji pošiljali videoposnetke obglavljenja in ekstremne pornografije. Poleg tega jo je odrasla oseba iz spletne igre skušala prepričati v srečanje. Čeprav je njen oče delal na področju IT, danes pravi: “Moji starši preprosto niso imeli pojma.” Danes je odločena – svojim otrokom ne bi dovolila pametnega telefona pred polnoletnostjo. “Dokler nisi odrasel in ne znaš prepoznati, kako ljudje zlorabljajo tehnologijo za svoje cilje, ne bi smel biti na spletu,” pravi.
Izzy, 24-letna umetnica, opozarja na zabrisane meje med otroki in odraslimi na platformah, kot so Instagram, TikTok in Roblox. Medtem ko je sama kot otrok uporabljala nadzorovano platformo za igranje iger, danes opaža 12-letnike, ki berejo nacistične in skrajne komentarje. Svojim otrokom bi dovolila uporabo pametnega telefona šele pri 17 letih. »To ni za otroke, ni za ljudi, ki še nimajo razvitih možganov,« pravi.
Po njenem mnenju so družbena omrežja v zadnjih letih postala »preplavljena z oglasi ter korporacijami«, hkrati pa širijo dezinformacije o občutljivih temah. »Nenadoma moj telefon ni bil več poln prijateljev, ampak majhnih ljudi, ki so kričali name, da vse delam narobe, in me potem prosili, naj nekaj kupim od njih.« Ta sprememba jo je pustila z občutki tesnobe in slabega počutja, zato se je odločila za telefon na tipke, ki ga doživlja kot svež zrak – omogočil ji je, da si povrne čas in duševni mir.
Tobias iz Avstrije se spominja, kako je pametni telefon vplival na dinamiko v razredu – pogovori so izginili, nadomestilo jih je tiho brskanje. Kmalu je ure preživljal v spirali videoposnetkov in algoritmov, ki so mu ponujali vse bolj nasilne vsebine. Danes verjame, da bi morali otrokom uporabo pametnih telefonov čim bolj omejiti.
Podobno razmišlja Lethe, 20-letna študentka iz Anglije, ki je svoj prvi pametni telefon dobila pri skoraj 18 letih. Opaža, da ji je uporaba zmanjšala zmožnost koncentracije in prisotnosti v trenutku. “Algoritmi mi prikazujejo stvari, ki si jih sploh ne želim videti,” pravi.
Nora iz Španije se spominja grozljivih izkušenj s spletno manipulacijo že pri 13 letih – neznanec je prepričal dekleta iz njene šole, da mu pošiljajo neprimerne slike. Danes opozarja pred vplivom družbenih omrežij na motnje hranjenja, iskanje potrditev in izpostavljenost toksičnim vsebinam. “TikTok mojega mlajšega brata je poln mizoginije in toksične moškosti,” pravi zaskrbljeno.
Sklep
Generacija, ki je odrasla s pametnimi telefoni, danes opozarja na njihove pasti in si za svoje otroke želi drugačnega odraščanja – varnejšega in zmernejšega. Mnogi med njimi zdaj odkrito zagovarjajo strožje omejitve. Njihova pričevanja so pomemben signal: čeprav tehnologija ponuja številne koristi, mora biti njen vpliv na otroke nadzorovan in odgovoren.
Namesto brezmejne svobode in nenehne povezanosti si želijo otroštva, v katerem bo več pogovora, igre in druženja namesto “skrolanja” – in predvsem več varnosti kot nevarnosti.
Članek pripravila: Neža Rutar