Od spletnih do retro iger
Nevarnosti spletnih iger
Spletne računalniške igre so danes za mnoge otroke nekaj samoumevnega. Roblox, Fortnite in podobne platforme niso več le igre, ampak prostori druženja, tekmovanja, ustvarjalnosti. Zato so za otroke tako privlačne. A hkrati prav zaradi tega prinašajo tudi tveganja, ki jih starši ne bi smeli podcenjevati.
Ena največjih nevarnosti spletnih igralnih platform so spletni predatorji. Ti lahko igre uporabljajo kot prostor za navezovanje stika z otroki, pridobivanje njihovega zaupanja in postopno preusmerjanje pogovorov v manj nadzorovana okolja. Staršem se lahko zdi, da je otrok »samo v igri«, v resnici pa se lahko v ozadju dogaja komunikacija, ki je otrok zaradi svoje starosti še ne zna ustrezno presoditi in lahko vodi v različne zlorabe.
Drugo pomembno tveganje je izpostavljenost neprimernim vsebinam. Tudi platforme, ki se predstavljajo kot »primerne za otroke«, lahko vključujejo spolno eksplicitne vsebine v obliki eksplicitnih avatarjev, scenarijev igranja vlog, povezav, ki jih pošiljajo drugi igralci in vodijo na pornografske strani ali otroke zvabijo v pogovore zunaj platforme. Ker otroški možgani še razvijajo samonadzor, presojo in sposobnost ustavljanja, so takšni vplivi zanje še posebej občutljivi.
Ob tem ne smemo spregledati zasvojljive zasnove sodobnih iger. Dnevne nagrade, virtualne valute, nakupi znotraj igre, nizi zaporednih prijav in neskončna količina novih vsebin so oblikovani tako, da otroka čim dlje zadržijo pred zaslonom. Otrok zato ne neha igrati, ker bi se tako odločil sam, ampak zato, ker ga morajo prekiniti starši.
Pri tem pa ne smemo misliti, da so na te mehanizme občutljivi samo otroci. Spletne igre so lahko zasvojljive tudi za odrasle, le da imajo odrasli možgani praviloma nekoliko bolj razvite mehanizme samonadzora in presoje. Kljub temu ni naključje, da velik del spletnih igralcev videoiger predstavljajo prav odrasli. Če igre zmorejo za dolge ure pritegniti odraslega človeka, še toliko lažje prevzamejo otroka, katerega možgani se še razvijajo.
Vrnitev k igram naše mladosti
Zato se vse več družin sprašuje, ali je mogoče otrokom še vedno omogočiti zabavno igranje, vendar brez izpostavljenosti nevarnostim. Ena izmed rešitev je igranje retro iger. Starejše konzole, kot so Nintendo Wii, GameCube, PlayStation 2, NES, Super Nintendo ali Sega Genesis, omogočajo igranje brez spletnega klepeta, brez neznancev, brez algoritmov in brez stalnih nakupov znotraj igre.
Prednost retro iger je tudi v tem, da so bile pogosto zasnovane za skupno igranje v istem prostoru. Otroci ne sedijo vsak za svojo napravo, ampak lahko igrajo skupaj z brati, sestrami, prijatelji ali starši. Tako igra znova postane priložnost za druženje, smeh, sodelovanje in zdravo tekmovalnost. Tudi pri igranju retro iger je dobro določiti količino igranja vnaprej.
Ob tem pa tudi pri retro igrah velja nekaj previdnosti. Tudi nekatere starejše igre vsebujejo precej nasilne prizore ali seksualizirane elemente, čeprav je tega praviloma bistveno manj kot pri novejših spletnih igrah. Zato priporočamo, da igro, preden jo ponudimo otrokom, posebno če je sami ne poznamo iz mladosti, preverimo na strani PEGI ali na podobnih spletnih straneh, ki ocenjujejo primernost iger glede na starost in vsebino.
Nekatere retro igre so danes dostopne tudi prek brezplačnih spletnih strani, kjer jih lahko igramo neposredno v brskalniku. Mnoge takšne strani živijo od oglasov, zato je pred takšno uporabo smiselno poskrbeti za dobro nastavljen blokator oglasov in filtre za nezaželene vsebine.
Z igranjem retro iger lahko rečemo ne nevarnostim in hkrati da igri. Tako izberemo takšno obliko zabave, ki otroku omogoča sprostitev, povezanost in veselje, ne da bi ga pri tem po nepotrebnem izpostavljale svetu, za katerega še ni dovolj zrel. Še boljša izbira pa ostaja igra v živo: s prijatelji, v naravi, v gibanju in resnični povezanosti. In počitnice za to ponujajo obilo priložnosti.
Članek pripravila: Neža Rutar, vir