Prvič sem se srečala s TRE preko FB strani, nato pa še na predstavitvi metode na kongresu za svetovalne delavce na Filozofski fakulteti. Vmes sem večkrat pomislila, da bi se priključila kakšni razpisani skupini. Ko pa sem letos poleti izvedela za možnost izobraževanja preko KATISA, sem se zanj hitro odločila, z namenom, da grem sama-samoplačniško, čeprav sta se mi na koncu pridružili tudi dve sodelavki in ravnateljica nas je pri tem podprla. Že skupna pot v soboto v Ljubljano mi je bila prijetna, namenjena uram le meni. Prav tako ambient/lokacija in sprejem mi je bil zelo prijeten, topel, navkljub temperaturi prostora, ki je bila res malce nizka.
Špela in Klavdija sta se zelo potrudili, da smo se vse čutile sprejete in sproščene. Špela je stvari podajala aktivno, hitro. Klavdija je pa vnašala nek čaroben mir in ter razumevanje.
Mogoče je bilo celo preveč »prosto« zame, ki bi si sicer najprej želela bolj podrobne teorije in potem natančna navodila za izvajanje vaj, ampak zdaj vidim, da jih zares vsakič malce drugače izvedem in vedno znova je malce drugačen odziv. Mogoče se moram zares bolj sprostiti oz. zaupati svojemu telesu.
Tisti dan sem po seminarju čutila zelo utrujene noge, čeprav fizično nisem v slabi kondiciji. Presenetilo me je, da se telo hitro odziva s tresenjem. Podobno kot ostale udeleženke sem se med izvajanje včasih vprašala do kje in koliko časa posamezno vajo izvajati. Malce sem se ukvarjala tudi s tem ali prav razumem kakšno navodilo, ampak na splošno sem se počutila prijetno. Prav tako mislim, da tudi moji dve sodelavki s katerima smo potem nadaljevale kosilo v jesensko-sončni Ljubljani, ki mi bo ostalo v zelo toplem spominu.
Tisti teden sem potem izvedla 2x vaje TRE doma (hvaležna za poslane slikce vaj, ker sama si jih nisem vseh zapomnila) in tudi takoj naročila knjigico Bercelija Vaje za sproščanje stresa in travme.
Teden pred jesenskimi počitnicami je bil zame kar zahteven z veliko opravki v službi in doma in zraven sem se trudila opazovati, če pri sebi opažam kakšno spremembo. Že tako se sama veliko opazujem, mogoče sem včasih tudi anksiozna do vseh svojih senzacij v telesu in sem težko presodila, kaj je zares posledica TRE, kaj bi bilo sicer drugače. Zdelo se mi je, da sem v določenih situacijah (ampak le nekaterih) imela manj treme, da sem bila bolj mirna. Prav tako sem imela občutek, da imam dobro prebavo, ampak saj tudi sicer večjih težav s tem nimam (razen naključno tisti teden pred TRE seminarjem), tako da bi lahko bilo tudi sicer tako. Sem pa največjo razliko zaznala v svojem spancu, ki se mi zdi že cel čas bolj intenziven, učinkovit in poln vsebinsko zelo bogatih sanj. To se mi zdi, da bi lahko izpostavila kot največjo spremembo, ki sem jo po TRE zaznala.
Drugi del seminarja na daljavo je presegel moja pričakovanja, saj sem vnaprej imela pomisleke glede učinkovitosti izobraževanja na daljavo. Super se mi je zdela ločenost v manjši skupini, saj je pomembno, da se med izvajanjem počutiš varno.
Ko sama izvajam vaje doma, sem včasih bolj zadovoljna, včasih manj. Vedno sicer sprožim tresenje notranjih stegenskih mišic. Ne čutim, da bi po izvedbi morala počivati, zdim se napolnjena, čeprav mi kratek odmor takrat tudi pravzaprav ustreza.
Nisem pa še prepričana, da razumem vse vaje dovolj dobro. Zato sem se razveselila prejete naročene knjižice po pošti, kjer so vaje malce drugače razložene, kot sem si jih sama ohranila v spominu. Prav tako se veselim dodatnega datuma za izvedbo treninga na daljavo.
Tako da lahko le zaključim, da metodo šele spoznavam in se je učim, spoznavam ob tem sebe in iskreno upam, da jo bom lahko vključila v moj vsakdan. Všeč mi je, da med samim izvajanjem ni prostora za beganje različnih misli, ki me sicer lahko kdaj povsem prevzamejo (ali razglabljanje za nazaj ali premišljevanje za vnaprej). Želim si, da postanejo vaje del dnevne rutine ter da bodo prispevale k sproščanju in konstruktivnemu reševanju situacij, ki jih prinaša vsakdan, življenje …
Zares sem vam vsem hvaležna za nova spoznanja! HVALA.
Jana Blažko, svetovalna delavka v vrtcu Moje dete, Ajdovščina